SOP
Simfonija možnosti

Nor proces, ki mi je spremenil način bivanja.
To resnično ni samo terapija. To je doživetje. Občutiš, kdo si. Spoznaš, kaj pomeni BITI. Spremeni ti življenje. Omogoči ti, da si dovoliš vedeti in temu slediti. Odpre ti vrata v prostor, kjer ni omejenosti. Tudi če sem se še tako močno oklepala nekaterih igric maltretiranja sebe,  igranja žrtve, avtomatizmov... vse to je odpadlo. Proces se je dogajal povsod, na telesu in bitju. Na trenutke ni bilo prijetno, telo se je zvijalo pod nenadzorovanimi krči in se hkrati razbremenjevalo. Vedela sem, da moram to izbrati zase, zato sem dovolila telesu, da gre skozi proces.
Vse kar se mi je trenutno dogajalo v življenju se je v eni uri terapije prevrtelo naprej.  Kot da bi si ogledala svoje življenje in ozavestila vse, kar sem želela ozavestiti, še preden bi si za to rabila do konca skreirati lekcijo ali drame, ki bi mi to pomagale  spoznati.

Smešno je, ker je tako preprosto in ker je vse to mogoče v samo eni terapiji. Vse drame odpadejo. Problemom, ki sem si jih kreirala, se zdaj samo še smejim. V sekundi sem prenehala to početi in si z lahkoto izbiram nekaj drugega zase, za svoje življenje in za svoje telo.

Prepoznala sem avtomatizme in sojenja, ki so me blokirala. Pogledala sem stvari, ki jih prej nisem bila voljna videti. Kar zgodi se. Kot da bi izstopila iz vsega in na celotno svoje življenje pogledala od zgoraj. Postalo mi je jasno, da imam izbiro in da je to način s katerim lahko karkoli spremenim že v trenutku.
Vse je izbira. Ta stavek mi vedno znova poglobi zavedanje. Resnično, postalo mi je jasno, zakaj si nekaj izbiram.
Poti nazaj ni. Drugačna sem. SOP terapija je neizogiben proces, v katerem ozavestiš ogromno stvari in te pelje naprej, v več življenja, več SEBE, več radosti in vsega, kar si resnično želiš. Prepoznaš se kot kreatorja vsega v svojem življenju in to morda niti ni tako prijetno. Vse, kar si po nepotrebnem kreiraš in kompliciraš življenje, se ti zdaj ne zdi več vredno, da bi to počel.
Tudi če sem še tako ljubila igranje, dramatiziranje in kompliciranje, sem med terapijo začela še bolj ljubiti sebe. Zdaj ne vidim nobene vrednosti več v početju tega in zafrkavanju sebe. Ni zabavno. Vsa teža je kar odpadla. Nenavaden občutek, nekaj novega. Noro je, ker si lahko to izberem in ker si vedno bolj to izbiram.

In zdaj lahko grem samo še naprej. In vedno naprej. Ničesar se ne rabim več oklepati, ničesar ohranjati v obstoju, ampak sem lahko sprememba, življenje in vse kar si izberem. Z lahkoto. To dovolim sebi in tudi vsem drugim.

HVALA.  Kako je lahko več tega v mojem življenju?
Hvala Ana.

Nadja Ogrinc