Kdaj veš, da ubijaš svojo prihodnost in kreativne kapacitete s tekmovalnostjo?
Vsakič ko tekmujemo, ubijamo svojo prihodnost, svoj posel in svoje kreativne kapacitete.
Elementi tekmovalnosti so prav, narobe, zmaga in poraz.
Tekmujete vsakič, ko:
- Morate imeti prav ali morate biti pravilni ali ne napačni ali napačni,
- morate zmagati, ali ne smete izgubiti,
- poskušate pridobiti nekoga na svojo stran proti nekomu drugemu, ne glede na to ali je to v kakršnemkoli odnosu ali poslu,
- ubijate svoje kreativne kapacitete, vse kar bi lahko prejeli v svetu in na koncu ustvarjate veliko sranja v svojem lastnem univerzumu,
- nekoga opravljate, ali želite da se druga oseba z vami strinja ali pritrjuje vašemu stališču o napačnosti tistega, ki ga opravljate, kakšno je takrat vaše stališče? Da imate vrednost ali da je nimate?
- ne morete biti doprinos, kar ste in ko tekmujete morate svoj univerzum vedno prilagoditi univerzumu druge osebe, zato da se ne morete pokazati in prikazati kot Vi,
- ne prepoznavate, kakšen prispevek ste,
- se vidite manj kot ste v resnici, takrat tekmujete s sabo in z drugimi. In da lahko sploh tekmujete, se morate vedno ujeti v resničnost nekoga drugega,
- skušate biti prijazni z ljudmi ki tekmujejo z vami in ne želite tekmovati z njimi, takrat delate anti- tekmovanje, kar je še vedno tekmovanje. V takšnih situacijah ste superiorni, kar je sodba, kar je ločenost, je nekaj, kar ne prispeva,
- se skušate izogniti tekmovalnosti. Ne morete se izogniti ničemur. Prisotni morate biti z vsem. Izogibanje je tekmovalnost,
- se bojite da boste izgubili ali mislite, da boste izgubili,
- si nekoga ali nekaj lastimo,
- smo v strahu da bomo izgubili priložnosti ali ljudi,
- delujemo iz občutkov,
- skrbite ali boste izpadli pravilni ali napačni, ali boste izgubili ali zmagali. Ko ste v situaciji, kjer se vam zdi da vas nihče ne vidi kot doprinos kar ste, je to zato ker imate to stališče o sebi. Če vi sami veste, da ste doprinos, imajo drugi lahko kakršnokoli stališče in to nima nikakršnega vpliva na vas.
Hvaležnost in tekmovanje ne moreta nikoli soobstajati, ker pri tekmovalnosti gre vedno za to kdo ima prav, kdo se moti, kdo bo zmagal in kdo zgubil. In nikoli ne gre za hvaležnost, ki jo imaš za drugo osebo.
Antistrup za tekmovanje je biti in živeti v vprašanju ves čas.
Je biti v zavedanju in izbiranju drugačnih možnosti, ki ustvarjajo resničnost, ki je onkraj začaranega kroga tekmovalnosti v katerega smo ujeti.