Odnosi – vas ubijajo nežno?

Kako odnosi delujejo za vas? Če ste eni izmed tistih srečnežev, ki so v odnosih, ki za vas delujejo, ni potrebe po tem, da berete naprej. Če ste eni izmed tistih 99% in se sprašujete, če bodo odnosi kdaj sploh delovali za vas, vam priporočam, da nadaljujete z branjem.

Ste vedeli, da je definicija odnosa (angleško: relationship) razdalja med dvema predmetoma?

Dva človeka, ki se srečata, oba srečna in ispirirana drug z drugim, komaj čakata še na kaj veličastnejšega, imata metuljčke v trebuhu, ko mislita drug na drugega, srečna, ko sta skupaj, razen… Saj veste… Kako dolgo ponavadi traja, ko se sprašujete, kaj se je zgodilo? Kje je radost? Kje je ta lahkotnost, ki je nekoč obstajala med nama? Pogovor se začne in obe strani se bojujeta za to, da imata prav in delata sebe in drugo osebo napačno. Obe strani poskušata sebe stlačiti v škatlo, ki se ji reče ta resničnost. Stvari gredo samo še navzdol. Naučili smo da odnosi ščasoma postanejo resnejši in da je to pač normalna faza. Smešno je, kako ljudje imenujejo “resne zveze”. Ali imamo odnose zato, da smo resni?

Takrat, ko gredo stvari navzdol, je točka, ko jih naredite resne in pomembne in poskušate priti do zaključka, kam gre odnos, poskušajoč ugotoviti, kaj se bo zgodilo in projecirate, kako bo vse skupaj v prihodnosti. To je točka, ko poskušate ugotoviti, če je ta oseba prava za vas in če on/ona ustreza vašim pričakovanjem?

Opazite, da je lahka energija kar izginila, ko berete te zadnje stavke. To je točno to, kar se pojavi, ko začnete razmišljati, greste v svojo glavo, ugotavljate in projecirate v prihodnost, kaj se bo zgodilo s to osebo. Ločite se od radosti, ki sta jo nedavno imela in bila drug z drugim. Koliko ste kupili stališče, da je ta faza normalna, del “dogovora” in je potrebna? Je to res? Vam je lahkotnejše? Čigavo stališče je to? Je to res vaše stališče? Kaj je še mogoče?

Prvo vprašanje, ki si ga lahko zastavite, da boste imeli več jasnosti na tem področju je, da se vprašate: “Resnica, si res želim odnos?” Ste si kdaj postavili to vprašanje? Ali ste samo sklepali, da si želite odnos? Koliko ste se vnesli v to stališče, da naj bi imeli odnos, ker imajo vsi ljudje isto stališče in vsi poskušajo ustvariti odnose, ki bi delovali? Ali imate nujo po tem, da imate odnos? Vsepovsod, kjer imamo nujo po nečem, se moramo nekako boriti proti njej in hkrati jo skušamo doseči. Kje je tu izbira? Kaj je tisto, kar bi resnično radi? Kaj je odnos za vas? S kom bi radi imeli odnos, kdo bi bil doprinos v vašem življenju? Kako bi tak odnos izgledal? Kaj točno pričakujete od druge osebe? Kaj točno druga oseba pričakuje od vas? Večina odnosov je zgrajenih na skupni norosti. Krute besede? Dobro, poglejte naokoli. Koliko odnosov poznate, v katerih sta obe osebi resnično srečni; kjer sta obe osebi oni in obe doprinašata k ekspanziji njunih življenj? Ne preveč?

Večina ljudi odreže najboljši del sebe, tisto stvar, ki je bila na samem začetku najbolj privlačna za drugo osebo samo zato, da ustreza okvirjem zvez in da lahko obstajata skupaj. Je to dovolj za vas ali si želite kaj več? Kaj če bi lahko izbrali, kako si želite kreirati vaš odnos?

Namesto da se utapljate v fantaziji, da bo nekoč vse delovalo in da vas bo vaš partner nekoč razumel in počel, kar si želite, začnite danes s totalno preobrazbo zveze. Kako? Na tak način, da se vprašate: “Kateri del te zveze deluje zame in kateri ne?” In za dele, ki ne delujejo se vprašajte, če jih lahko spremenite, in če ja, se vprašajte kako.

Ko prenavljate svojo hišo naredite isto – hodite naokoli in preverite vse delčke in koščke svoje hiše, da vidite kaj boste obdržali in kaj ne in kje je potrebna osvežitev. In tukaj, ko je vpletena še druga oseba poleg vas, to pomeni da bodo morati tudi oni izbrati, kaj bi radi spremenili ali pa ne. Če želite nekaj spremeniti in njih to ne zanima, je na vas, da ste v dopuščanju tega in sebe vprašate, če lahko živite s tem.

Sprašujte se, zato da dobite vse informacije, da veste, kaj točno bi radi imel kot vaš odnos in vprašajte partnerja, če to deluje zanj/zanjo. In potem vprašajte sebe: ali način odnosa, katerega si predstavlja vaš partner, deluje za vas. Ne pričakujte, da se druga oseba spremeni ali želi isto kot vi. To pomeni biti pragmatičen.

Imam prijateljico, ki je poročena in v spalnici ima njen mož veliko, udobno blazino, na kateri rad leži in te blazine nikoli ne umakne. Pusti jo vedno pred posteljo. Prijateljica je večkrat padla čez to blazino ponoči, ko je šla na wc. In moža je večkrat prosila, da to umakne, preden gre spat in mož je ponavadi na to pozabil. In to se je dogajalo leta.

Po večih letih se je naučila, da se se s tem več ne ukvarja in da zaupa, da njen mož ne bo nikoli odstranil te odeje. Ve, da je to nekaj, kar ne bo spremenil in je v dopuščanju tega, in postavljala si je vprašanja o tem, kako naj to deluje zanjo. Spoznala je, da namesto, da je jezna in kreira stališče, da njenemu možu ni mar zanjo, raje sama umakne to odejo.

Kaj je čudovit odnos? Kjer si ti ti. Čudovit odnos je takrat, ko sta obe osebi v dopuščanju druga druge in sebe. Kjer vi in druga oseba ne gledata, kako bosta zapolnila potrebe drug drugega. Kjer pustiš, da druga oseba je in počne, karkoli si želi in ko ta oseba tudi tebi dopušča, da si in počneš, karkoli si in si želiš.

Bodite pozorni na ta del o tem, da si in počneš karkoli si želiš. Ali sploh veste, kaj si želite v življenju? Ali iščete odgovor v drugi osebi? Kako to deluje za vas?

Čudovit odnos se začne z vami samimi. Da si zaupate, ste do sebe spoštljivi, v dopuščanju sebe, ste hvaležni zase in ste ranlijvi. Biti ranljiv pomeni, da nimate postavljenih barier, da bi lahko prejemali, se ne branite, in ste vi. Občutek tega lahko dobite, ko ležite v travi in ne čutite več ločenosti med vami in zemljo, kjer prejemate doprinos vsake molekule , ki si želi biti tam za vas. Ja, vsaka molekula si želi doprinašati vam in edina stvar, ki jo morate narediti je, da to prejmete.

Večina ljudi bi raje čakala na to, da se pojavi prava oseba za njih, in odločili so se že, kako naj bi jim ta oseba prispevala. Kaj če bi raje prejemali od celega univerzuma, namesto samo od ene osebe? Kaj če bi prejemali od doprinosa, ki pride, ko nimamo sploh stališča o tem, kako se pojavi. Kaj če bi za vsako osebo vprašali, ne glede na to, kaj počne ali je:

“Kakšno darilo je ta oseba zame in tega še nisem ozavestil? Kakšen doprinos je ta oseba, ta situacija zame in moje telo?”

Kaj bi bilo potem mogoče?

Ko je čas, da se premaknete naprej

Ali na tej točki čedalje bolj ozaveščate, kako ste kupovali napačnost sebe celo svoje življenje? In vse nalepke – depresija, anksioznost, motnje osebnosti – so vedno opisovale, kako napačni ste. Vse to so zaključki, ki vas preprečujejo, da je z vami nekaj narobe in da niste del “ekipe A” ne-nornih ljudi. (Vedno me je zanimalo, kje so vsi ti “ne-nori” ljudje. Če jih kje srečate, mi prosim povejte. Do sedaj sem še vedno srečala samo ljudi, ki so obupano poskušali biti normalni in so delali vse, da bi ustrezali.)

Ali se zavedate, koliko se kontrolirate, da ne stopite izven škatle, da ne plešete na drug ritem, vaš ritem? In koliko kontrolirate svoje telo in bitje; koliko bivanja ugašate? In tako ni čudno, kako ljudje ustvarjajo bolečino in trpljenje in napetost v njihovih mišicah. Če celo življenje zelo garaš za to, da nisi ti in še bolj za to, da ustrezaš temu, kar ti je bilo podano kot ta resničnost, se ti bo gotovo zmešalo.

Koliko vaše norosti ustvarjate kot poskus, da ste normalni?

Kaj? Vem, da to nima nobenega logičnega smisla. Povem vam, da norost in mentalna bolezen ni niti malo logična. Večina človeškega trpljenja in bolečin ni kognitivnih ali logičnih; vse to je ustvarjeno na neki točki z razlogi, ki se jih ljudje ne zapomnijo. In ni niti relavantno, zakaj trpijo. Veliko modalitet išče razlog, kot da bo ta spremenil problem.

Se je kadarkoli kaj spremenilo, če ste ugotovili, zakaj trpite? Ko iščete razlog, iščete, kaj je narobe v vaši glavi, v vašem umu. In kaj je ustvarilo problem že na začetku? Ja, vi ki ste razmišljali, vaše spoznanje, vaš um. Torej, ko poskušate ugotoviti, zakaj imate problem, poskušate najti rešitev na istem mestu, kjer ste ga ustvarili. Zanimivo. Tam ljudje izgubijo sebe v svojih lastnih glavah.

Če ne bi razmišljali o tem, kako priti iz vseh problemov, česa bi se zavedali?

Kdo je ustvaril problem? Ko si začnete priznavati, da ste vi tisti, ki ste ustvarili problem, imate možnost, da izberete ponovno. Ali nisto to odlične novice? Vi ste tisti, ki ste skreirali problem, kar pomeni ste vi tisti, ki ga lahko tudi odkreirate. In če ne bi kupovali napačnosti sebe, če si o sebi ne bi mislili, da ste patetični in šibki, kakšne potence spremembe bi se zavedali?

Česa ste pravzaprav sposobni, kar si še niste priznali?

Kaj če bi lahko spremenili vse v svojem življenju? Vse? Začnite spraševati. Izberite eno področje svojega življenja in vprašajte: “Univerzum, kaj bi bilo potrebno, da se to spremeni in je veličastnejše in lahkotnejše, kot sem si lahko sploh kadarkoli predstavljal?” Kaj če je vaše delo, da preprosto vprašate in dopustite univerzumu, da vam prispeva? Preprosto? Ja.

Torej, koliko norosti in vaših mentalnih bolezni ste ustvarili s tem, ko ste se skušali prilagoditi tej resničnosti? Mentalne bolezni in norosti so kreacije, niso resnične. To pomeni, da ne ustrezate normi in to pomeni da ste vi, ki ji ne ustrezate, napačni. Ko poskušate malo vsaj malo ustrezati tej resničnosti, ustvarjate sebe kot duševno nore. Torej kdo ste, kar si niste nikoli priznali?

Kaj če se ne bi več razmišljali o preteklosti in bili žalostni v zvezi s tem, kako so vas tretirali in bi začeli s sabo ravnati tako, kot naj bi ravnali z vami? Če bi bili svoj lastni sanjski partner, kako bi ravnali s seboj? Če bi bili svoj najboljši ljubimec, kaj bi si izbrali?

Susanna Mittermaier, iz knjige Pragmatična psihologija

 

Leave a Reply